Joze-Povsic.com
Joze-Povsic.Com

Intervjuji, razni

Jože Povšiè Trebnje
------------------------------------------
Pogovor z g. Jožetom Povšièem, Informativno glasilo, september 2005:

Kateri je po vašem mnenju najveèji politièni problem v Obèini Trebnje?
Veèina volivk in volivcev Obèine Trebnje je desnosredinskih. To je dejstvo, vse analize tako kažejo. Izvoljeni Obèinski svet je zato desnosredinski. Župan(ja) pa je bil skoraj vsa leta »levi«, ker je z volilnimi obljubami »sadil rožice« in dobil glasove tudi z desnice. Ko pa je na obèini zaèel delati, je na to pozabil in zastopal samo levico. To povzroèa hude napetosti. Župan mora zastopati vse obèane, vsaj veèino obèanov, ne glede na njihovo politièno opredeljenost. V naši obèini do sedaj ni bilo tako. Predvolilne obljube niso bile izpolnjene.

Mislite, da bo prišlo do politiènih sprememb v obèini?
Mislim, da bo v naši obèini prišlo do korenitega politiènega zasuka. Kdo bo sedaj zmagal na volitvah, bodo rekli volivci. Župan je samo eden. Ljudje so siti vsega. Glejte, prejšnja hobi županja z liste LDS, ob ponedeljkih po nekaj ur. Pa sedanji podžupan (Pungartnik op.p.), tudi z liste LDS. Še obveznosti ne izpolni, da bi dal poroèilo Komisiji proti korupciji. Komisija sedaj zahteva njegovo takojšnjo razrešitev. Poroèilo je odraz kulture in poštenosti funkcionarja. Kot v posmeh pravni državi bo menda kandidiral za župana. Pa še lažno kritizira druge in brani tiste, ki so delali napake. Na obèini so izdelali štampiljko z njegovim podpisom in sedaj obèinski uradnik veselo »podpisuje« dokumente, za katere je pristojen le župan. Samo volivci lahko to anarhijo odpravijo.

Èe bi bili izvoljeni za župana Obèine Trebnje, kakšen bi bil vaš prvi korak?
Prvo bi se zahvalil volivcem. Takoj bi bil poklicni župan, vsaj 12 ur na dan trdega operativnega dela. Umiril in uredil bi koalicijo v Obèinskem svetu. Za trdno koalicijo je treba svetnikom tudi kaj dati, npr. funkcije v odborih. Dosedanja aroganca levih županov do njih je peljala v prepad. Z veèino svetnikov je možno normalno delati, poznam vse. Uredil bi obèinsko upravo, organizacijo in storilnost dela. Prave ljudi bi dal na prava mesta. V upravi je nekaj dobrih strokovnjakov, sedanje vodstvo pa jim ne da dihati. Na nekatere dokumente obèani èakajo v nedogled, zakonski rok za izdajo pa je 30 dni. Javni denar naše obèine je sedaj v rokah par uradnikov, ki imajo veè osebnih kot skupnih javnih interesov.
Alenka Bizjak

------------------------------------------

Intervju z Jožetom Povšièem, direktorjem Javnega podjetja Komunala Trebnje, CAJTNG, september 2005:

G. Povšiè, od leta 2002 dalje ste direktor Javnega podjetja Komunala Trebnje. Kako ste zaèeli?
V to podjetje sem prišel sluèajno. Delal sem v zunanji trgovini z norveško firmo Hydro. Ker sem zajadral zelo daleè od doma in sem bil ves èas na poti, sem si želel, da bi delal doma v lastni obèini in bil popoldan prost. No, to popoldan prost se mi ni uresnièilo.

Ste si prej predstavljali delo v javnem podjetju kako drugaèe?
Mislil sem, da je v javnih podjetjih red na vseh podroèjih, pa sem se krepko uštel. Kasneje so k meni prihajali obèani in mi èestitali. Eden, celo z levice, ki ga vsi poznate in ne želi biti imenovan, mi je èestital in rekel, da ½v tej štali ni bilo do sedaj skidano že 10 let½. Ta izjava vse pove.

Bi se lotili urejanja tega podjetja, èe bi vnaprej vedeli, kaj vas èaka?
Zaradi plaèe sploh ne, èeprav nisem materialist. Vztrajal sem samo zaradi tega, ker sem tu rojen in tu doma in me je bolelo srce, kako so razmetavali z našim denarjem. Vsi mi plaèujemo dajatve s skupni koš. Tudi v sanjah si nisem predstavljal, da bo tako, kot se je zgodilo. Se spomnite, celo fizièno so me vrgli ven iz pisarne in mi poškodovali koleno, potem pa me še obtožili, da sem »nasilno« vstopil v pisarno direktorja. Imel sem podpisane sklepe Obèinskega sveta in Nadzornega sveta, z menoj pa je bil moj odvetnik. Ko sem takrat v letu 2002 skušal preko medijev dokazati resnico, se enostavno ni dalo, saj so imeli tudi medije, policijo in novinarje v rokah. Danes je že bolje, veèina novinarjev piše realno.

Kaj je sploh javno komunalno podjetje?
V takih podjetjih se dogaja veliko veè, kot si ljudje mislijo. Poleg fiziènega izvajanje vseh obveznih javnih komunalnih služb izdajamo še soglasja k projektom, soglasja k prikljuèitvam na javne vodovode in javno kanalizacijo, dajemo pisna mnenja k projektom, vodimo investicije, vodimo kataster. Za državo in obèino moramo po zakonu pobirati in izterjevati dajatve in takse, èeprav to ni prihodek podjetja, ampak ta denar plasiramo naprej. Smo neke vrste podaljšek davène uprave, ne po lastni volji.

Ste s svojim delovnim mestom in položajem zadovoljni?
Nikoli mi ni dolgèas, dela je ogromno in vedno se kaže novo in novo. Zadovoljen sem z delom z ljudmi, tudi v kolektivu se dobro razumemo. Sodelavce pohvalim, èe dobro opravijo delo, ali pograjam èe je to delo slabše opravljeno. Uravnilovke pri plaèah nimamo in je tudi ne bo, saj to poveèuje storilnost. Zadovoljen sem tudi, ker imamo službene povezave z državnimi institucijami. Z delom, èeprav je težko, sem zadovoljen.

Odpravili ste dolgoletno izgubo v podjetju!
Veèletna zaporedna izguba v podjetju je kakor èlovek, ki hira. Sicer živi, nikoli pa se ne ve, kdaj bo konec. Izgubo za nazaj obèina ni pokrila niti z enim tolarjem realnega denarja. Kako smo lahko vse to prenesli, se vèasih èudim sam sebi. Podjetje ni imelo finanènih rezerv. Vèasih smo velike upnike, ki so gradili vodovode in èistilne naprave, na kolenih prosili, da so nam odložili plaèila na kasnejši rok. Pokonci me je držalo dejstvo, da za to nisem bil popolnoma niè kriv in odgovoren in brez masla na glavi za stanje, ki sem ga prejel. Da ne boste mislili, na obèino sem šel z veseljem, nasmejan in z upanjem, da finanèno uredimo ta problem. Pa sem se uštel. Nekateri odgovorni so pokazali take zobe, se sprenevedali, da tisti, ki jih ni zraven, sploh verjeti ne morejo. Ko pa pridejo novinarji in kamere, se pa spremenijo nazaj v nebogljene ovèke.

Kaj je z revizijami ali uradnimi pregledi poslovanja javnega podjeja?
Javno podjetje kot je Komunala Trebnje, je od leta 2002 dalje zavezanec za vsakoletno revizijo raèunovodskih izkazov in pravilnosti poslovanja. Tako je prav, saj se skozi javna podjetja pretaka velika kolièina javnih sredstev. Odkar sem jaz odgovorna oseba v podjetju, smo že tretje leto zapored prejeli pozitivno revizorjevo poroèilo, od treh razliènih revizijskih hiš. Poleg tega smo dvakrat prejeli pozitivno poroèilo, da smo takse uporabili namensko v skladu z zakoni za gradnjo komunalne infrastrukture. Poleg tega smo prejeli revizorjevo poroèilo Raèunskega sodišèa RS, da smo odpravili vse nezakonitosti in nepravilnosti, ki jih je povzroèila prejšnja uprava. Tudi z inšpektorji z razliènih podroèij nismo imeli nobenih težav. Ob vsakem revizorjevem poroèilu sem bil izjemno vesel in zadovoljen skupaj s svojimi sodelavci. Dobiti pozitivno revizorjevo poroèilo pomeni trdo delo, trud in skrb skozi celo leto. Zanimivo je, da ko smo poroèila pokazali odgovornim na obèini, so povesili glave. Namreè, nekaterim bi ustrezalo, da bi bilo še kar naprej tako, kot je bilo, da bi javna sredstva potovala po megli, da lahko kaj ½stran vzameš½.

Na obèini so vam oèitali, da ste najeli kredit!
Krediti so blagovni, finanèni. Od banke dobiš nakazan denar na raèun in ga potem koristiš. Mi nismo naredili niè od tega. Upnika smo zaprosili za odlog plaèila in to brez obresti. Z upnikom smo se težko pogajali, saj je potreboval denar za svoje poslovanje. Namesto, da bi obèinarji, tako kot revizorji, pohvalili naše reševanje nelikvidnosti podjetja, saj niso pokrili negativnih razlik cen, so me raje obtožili. Štirinajst dni so tuhtali, kako bi to izpeljali.

Kaj je z azbestom v vodovodnih ceveh?
O tem problemu se prej sploh pogovarjali niso. Azbest je od leta 2003 dalje vsestransko prepovedan. Obèini smo predlagali 100 milijonov tolarjev za najbolj nujno zamenjavo, pa so dali v osnutek proraèuna, ne boste verjeli, niè tolarjev. Ob ponovni zahtevi so dali pièlih 25 milijonov.

Ali so postopki na sodišèih glede èlanov prejšnje uprave konèani?
Ko sem prišel v javno podjetje, so kar naenkrat trije èlani prejšnje uprave »zboleli« in so bili dalj èasa v bolniški. Bolniške liste so vsi prejeli v Zdravstvenem domu Trebnje. Eden od prejšnje uprave mi je rekel, da èe ga vzamem nazaj v svojo ekipo, da lahko takoj bolniško prekine, to pomeni, da je simuliral. Podjetje je za njih prejelo refundacijo in ga v tem èasu niso finanèno obremenjevali. Dva sta šla nato sporazumno v pokoj in sta uradno upokojenca Komunale Trebnje. Dva pa sta kljub ponujenim odpravninam šla na delovno sodišèe in lažno obvešèala novinarje, koliko bosta ½potegnila½. No, zadeva se jima je postavila na glavo kot hladen tuš, saj je bilo obema s sodbami prekinjeno delovno razmerje in uvršèena sta bila v VI. tarifni razred po kolektivni pogodbi. Oba bosta morala javnemu podjetju vrniti kar zajeten kup denarja zaradi previsoko izplaèanih plaè. Na izvensodni poravnavi smo jima ponujali odpravnine po zakonu, pa sta vse zavrnila. Sodišèe je nato odpravilo sklep o odpravnini za prejšnjega direktorja, èeš, da ni bil imenovan, zato ne more biti razrešen in mu odpravnina ne pripada. Verjetno se mu kolca po sklepu Komunale, ki je bil za njega ugoden. Mislim, da je vztrajal samo zato, ker je imel za seboj zakrknjene politiène botre.

Drugi mesec bodo volitve za župana Obèine Trebnje. Ste kandidat. Kaj bi storili v javnem podjetju, èe bi zmagali?
Pri toliko kandidatih ni mogoèe napovedati zmago. Naj volivci odloèijo. Volivci imajo vedno prav. Èe bo prevladala poštenost in plaèilo za odgovorno in trdo delo, bo prišlo do sprememb. Èe pa bodo ljudje spet nasedli starim demagogom, ki jih je povozil èas, pa naj bo še tako naprej. Èe pa bi zmagal, bi takoj postal poklicni, profesionalni župan. Lotil bi se najveèjih problemov v obèini. V javnemu podjetju bi dal sporazumno odpoved s funkcije direktorja. Do imenovanja novega direktorja bi kolektivu pomagal reševati veèje probleme. Novemu direktorju bi nesebièno in brezplaèno pomagal, da se èimprej uvede v delo. Direktorja javnega komunalnega podjetja ne dobiš kar tako na polici. Èe bi bil župan, ne bi nikoli dovolil, da se ponovi zgodba iz prejšnjih let. Direktor javnega podjetja mora biti delaven, èutiti mora odgovornost in vedeti mora, da so finanèna sredstva javna in ne njegova. Župan pa mu je dolžan pomagati v okviru pristojnosti, ki jih ima. Take uprave, kot je bila prejšnja, ne potrebuje ne javno podjetje, ne obèina in ne obèani. Obèina pa je dolžna zagotavljati finanèna sredstva za nove investicije, kot so vodovodi, èistilne, vrtine za vodo…Še enkrat poudarjam, izgubo mora po zakonu pokriti obèina kot ustanovitelj in ne obèani skozi višje cene komunalnih storitev!
(gsm)

Avtor: GLAS Trebnje | 11-08-2014



Copyright © by Joze-Povsic.Com
čćžšđČĆŽŠĐ test